Johann Sebastian Bach (1685–1750) je bil nemški skladatelj in glasbenik poznega baroka, ki velja za enega največjih skladateljev v zgodovini zahodne glasbe. Bach, znan po svojem izjemnem ustvarjanju, je pisal dela skoraj vseh glasbenih oblik svojega časa. Med njegovimi najbolj znanimi deli so Brandenburški koncerti, suite za violončelo, sonate in partite za solo violino, Goldbergove variacije, Dobro temperirani klavir in večja zborovska dela, kot sta Pasijon po Mateju in Maša v h-molu. Bach se je rodil v glasbeniški družini v Eisenachu, kjer je že v mladosti osirotel in ga je vzgajal starejši brat. Svojo glasbo je razvijal z delom za cerkve in dvorišča v Arnstadtu, Mühlhausenu, Weimarju in Köthenu, sčasoma pa je postal kantor cerkve sv. Tomaža v Leipzigu, kjer je preostanek življenja preživel s komponiranjem in poučevanjem. Bachova glasba je znana po obvladovanju kontrapunkta, inovativni uporabi harmonije ter mešanici nemških, italijanskih in francoskih vplivov. Čeprav je bil Bach v času svojega življenja zelo spoštovan kot organist, je njegov ugled kot skladatelja znatno narasel po Bachovem preporodu v 19. stoletju. Danes so njegova dela osrednjega pomena za klasičen repertoar in so občudovana zaradi svoje kompleksnosti, izrazne globine in tehnične briljantnosti. Njegova zapuščina se je nadaljevala tudi skozi štiri njegove sinove, ki so postali vplivni skladatelji.