Kako uglasiti svojo kitaro? Preprost vodič, kako to narediti

Kako uglaševati kitaro? To moraš vedeti vnaprej

Če se sprašuješ, kako uglašuješ kitaro, moraš poznati osnove. Te pozna vsak izkušen glasbenik, a ne nujno začetnik.

Kitara ima šest strun. Pri standardnem uglaševanju so to strune E, A, D, G, H in E. Razporejene so od najdebelejše do najtanjše.

Nekateri začetniki se z uglaševanjem preveč ne obremenjujejo. Menijo, da bo to potrebno šele po nekaj dneh ali tednih igranja. Resnica pa je, da boste kitaro uglaševali precej pogosto. Pri redni uporabi in igranju po eno uro tudi vsak dan.

Najprej izberi strune za kitaro, ki so primerne zate. Ko na kitaro namestiš nove strune, jih boš moral med igranjem tudi uglaševati. Strune imajo namreč tendenco, da se razglasijo in ne zvenijo dobro. Vendar se ni treba ničesar bati. To je povsem običajen pojav. Po določenem času naj bi se „navadile” in ne bi več povzročale večjih ali manjših težav.

Torej moraš redno uglaševati. Uglaševanju se ne boš izognil, zato izberi način, ki ti najbolj ustreza.

Nasvet strokovnjaka
Ne pozabi, da večina uglaševalcev označuje naš H kot B. To je zato, ker je označevanje strun v tujini nekoliko drugačno. To informacijo boš potreboval, da bo uglaševanje čim bolj natančno.

Kako uglaševati kitaro z uglaševalcem?

Prva izbira mnogih glasbenikov je elektronski uglaševalec. Gre za majhno napravo z več funkcijami. Zelo preprosto jo uporabljaš in jo imaš lahko vedno s seboj. Ker večino dela opravi namesto tebe, je odlična za začetnike in za tiste brez veliko časa.

Kako deluje uglaševalec za kitaro? Postopek razložimo v nekaj enostavnih korakih:

Vključi uglaševalec in ga postavi blizu kitare. Velja, da bližje kot je, tem bolje.

Pri uglaševanju začni z najdebelejšo ali najtanjšo struno. Brnkaj po njej in malo počakaj.

Uglaševalec ima manjši zaslon, na katerem bi moral videti dve ključni informaciji: prvič, v katerem tonu se nahajaš — če si brnkal na najdebelejšo struno, naj bo to ton E. Druga informacija prikazuje, kako daleč si od želenega tona. To prikazuje kazalec, ki se nagiba v levo ali desno. Tvoja naloga je, da ga dobiš v sredino. Če je kazalec bolj levo, je struna prenizko — moraš jo zategniti. Če je desno, je previsoko — struno popusti.

Ko je struna pravilno zategnjena ali popuščena, se kazalec na uglaševalcu pomika proti sredini. Nekateri modeli imajo barvna označevanja. Ko je ton pravilen, zasvetijo zeleno.

Nadaljuj na vsaki struni posebej. Morda se zdi naporno, a brez skrbi — več kot boš to počel, hitreje bo šlo.

Za konec še enkrat preveri vsako struno posebej. Ko kazalec ostane na sredini ali zasveti zeleno, si pripravljen na igranje.

Elektronski uglaševalci imajo veliko prednosti. So preprosti za uporabo in z njimi zlahka upravlja tudi začetnik. So natančni in hitri — po nekaj uporabah boš uglaševanje opravil v nekaj minutah.

Vsaka stvar ima prednosti in slabosti. Tudi ta vrsta uglaševalca ni izjema. Največja slabost je, da nekaj stane. Za razliko od uglaševanja na posluh, ki je brezplačno, moraš vanj vložiti nekaj denarja. Tudi če je majhen, ga moraš vedno nositi s seboj.

Kako izbrati dober uglaševalec za kitaro?

Preden nadaljujeva z drugimi načini uglaševanja, je dobro vedeti, kako izbrati uglaševalec. Na trgu je veliko različnih modelov. Nekateri so dražji, drugi cenejši. Naprave se običajno delijo v štiri osnovne kategorije:

klasični uglaševalec,

namizni uglaševalec,

klipsni uglaševalec,

pedalni uglaševalec

Klasični uglaševalec

Klasični uglaševalec je univerzalen, saj je primeren za vse vrste kitar. Prepoznaš ga po pravokotni obliki, podobni škatlici. Uporaba je enostavna — postaviš ga blizu kitare in ga vklopiš.

Uglaševalec ima mikrofon, ki služi za analizo zvoka. Na podlagi tega ugotovi, ali je treba strune zategniti ali popustiti. Večina modelov ima tudi vhod za kabel. To ti olajša uglaševanje električne kitare.

Klasični uglaševalec lahko povsod nosiš s seboj. Ni prevelik. Enostavno ga spraviš v kovček, torbo ali nahrbtnik.

Namizni uglaševalci

Druga vrsta so namizni uglaševalci, ki so značilni po večjih dimenzijah. Imajo zložljivo oporo na zadnji strani, ki preprečuje padanje naprave med uglaševanjem.

Samoumevna je prisotnost zaslona, kjer vidiš vse informacije, in mikrofona, ki zazna stanje strun. Dražji modeli imajo tako kakovosten mikrofon, da lahko kitaro uglašuješ tudi v hrupnem okolju z natančnimi rezultati.

Nekateri proizvajalci združujejo klasične in namizne uglaševalce, drugi jih ločujejo. V splošnem pa gre za enake naprave s podobnimi funkcijami.

Klipsni uglaševalec

Klipsni uglaševalci so odlična rešitev za glasbenike na poti. Imajo majhne dimenzije, so kompaktni in jih lahko pospraviš v vsako torbo ali kovček. Ne zavzamejo veliko prostora in so enostavni za uporabo. Kot pove ime, jih s pomočjo klipsne pritrdiš na glasbilo.

Klipsni uglaševalci nimajo mikrofona, vendar prepoznavajo vibracije. Na njihovi podlagi ugotavljajo, ali so strune pravilno uglašene. Težavo jim lahko povzroča okoljski hrup. V takih razmerah morda ne bodo pokazali najbolj natančnih rezultatov.

Če veš, da boš potoval in te bo spremljal hrup, raje vloži v kakovostnejši klipsni model. Dražji tipi niso tako občutljivi na šum in nekateri imajo celo mikrofon.

Pedalni uglaševalci

Pedalni uglaševalci so univerzalni, vendar so namenjeni predvsem električnim kitaram in bas kitaram. Ker imajo napredne funkcije in so dražji, se najbolj splačajo profesionalcem. Znani so po tem, da nudijo popolne in natančne rezultate. Imajo tudi vhod za kabelsko povezavo in mikrofon.

Zaslon pedalnih uglaševalcev je lahko različno zasnovan. Ker pa gre za precej drage naprave, se običajno srečaš z LED zaslonom, ki sveti v temi. Zaslon je velik, zato se podatki z njega dobro berejo.

Druge značilnosti uglaševalcev

Pri izbiri uglaševalca poglej tudi material. Najpogosteje je to plastika, ki je lahka in vzdržljiva, a se lahko sčasoma zlomi. Zato z uglaševalcem ravnaj previdno.

Poleg materiala preveri tudi, ali je uglaševalec kromatičen in kalibrabilen. Te lastnosti ne smejo manjkati. Omogočajo prikaz vseh tonov in natančnejše uglaševanje.

Na izbiro vpliva tudi velikost zaslona, njegova obdelava in to, ali sveti v temi. Večji kot je zaslon, preglednejši je in več podatkov prikazuje. Po drugi strani pa prevelik zaslon poveča celotne dimenzije uglaševalca, kar ga naredi manj praktičnega in kompaktnega.

Seveda ne pozabi na funkcije, ceno in želeno znamko.

Uglaševalci za kitaro

Izberi iz široke ponudbe uglaševalcev za kitaro.

Izberi svoj uglaševalec! 

Kako uglaševati brez uglaševalca?

Na vprašanje, kako uglaševati kitaro brez uglaševalca, je preprost odgovor: po posluhu. Ta način uporabljajo predvsem izkušeni glasbeniki. A če veš, kako, ga lahko poskusiš tudi ti. Vzemi kitaro in začni:

Tudi pri uglaševanju na posluh začni z najdebelejšo struno. Nato se po njej ravnaj pri uglaševanju naslednjih. Če nimaš v bližini drugih glasbenikov z uglašenimi instrumenti, ni panike — zanašaj se na svoj sluh.

Brnkaj, zateguj in popuščaj, dokler se ti ne bo zdelo, da je pravilno uglašena.

Ko končaš z najdebelejšo, nadaljuj z ostalimi. Vsaka naslednja struna je pet poltonov oddaljena. Če nisi prepričan, ali si pravilno uglasil, se vrni k prejšnji.

Enako postupaj naprej, dokler ne prideš do strun G in H. Razdalja med njima je samo štiri poltona. Pri uglaševanju bodo zato zvenele nekoliko drugače.

Na koncu še enkrat preveri vse strune, da boš prepričan, da je vse v redu.

Prednost uglaševanja po posluhu je, da ne potrebuješ ničesar — le glasbilo in sluh. Težava pa nastopi, če si začetnik in še ne poznaš zvoka pravilno uglašene kitare — ali si se doslej zanašal na uglaševalec.

Izberi najboljšo možnost