Bohuslav Martinů

Bohuslav Martinů (1890–1959) je bil vodilni češki skladatelj, znan po svojem pomembnem prispevku k sodobni klasični glasbi. V svoji karieri je skomponiral šest simfonij, petnajst oper, štirinajst baletov ter številna orkestralna, komorna in vokalna dela. Martinů, nekdanji violinist Češke filharmonije in učenec Josefa Suka, je leta 1923 zapustil Češkoslovaško in se odpravil v Pariz. Tam se je oddaljil od romantike, sprejel sodobne francoske vplive in jazz ter kasneje razvil značilen neoklasični slog z bogatimi orkestrskimi teksturami. Med njegovimi glavnimi deli so Dvojni koncert za dva godalna orkestra, klavir in timpane, operi Juliette in Grški pasijon ter številne skladbe, navdihnjene s češkimi ljudskimi melodijami. Po begu iz vojne Evrope v Združene države Amerike so Martinůjeve simfonije izvajali veliki ameriški orkestri. V poznejših letih je svoj čas delil med Evropo in New Yorkom, leta 1959 pa je umrl v Švici. Martinůjeva glasba je znana po svoji lirični iznajdljivosti, ritmični vitalnosti in inovativni uporabi ljudskih elementov.