Erik Satie (1866–1925) je bil francoski skladatelj in pianist, znan po svoji prepoznavni, minimalistični klavirski glasbi in ekscentrični osebnosti. Odraščal je v Parizu, kjer je študiral na pariškem konservatoriju, vendar ni diplomiral. V osemdesetih letih 19. stoletja je Satie igral klavir v kavarnah Montmartra in začel skladati svoja značilna dela, kot sta Gymnopédies in Gnossiennes. Po mirnem obdobju je nadaljeval študij na Schola Cantorum, kar je privedlo do večjega skladateljskega uspeha. Satie je postal osrednja osebnost med vzhajajočimi skladatelji, ki so navdihovali umetnike, kot so Ravel, Debussy in kasneje John Cage. Njegovo glasbo zaznamujejo preproste melodije, nerazrešene harmonije in nekonvencionalne strukture, pogosto z igrivimi ali absurdnimi naslovi. Najbolj znan je po solo klavirskih skladbah, napisal pa je tudi balete, kot je Parada, v sodelovanju z Jeanom Cocteaujem in Pablom Picassom, ter dramo Sokrat. Satie je živel samotno življenje v Parizu, znan po svoji nenavadni modi in navadah, in ostal neporočen. Njegov inovativen in duhovit pristop je imel trajen vpliv na moderno glasbo.