Aktivni odrski monitorji

Aktivni odrski monitor je zvočnik z vgrajenim ojačevalnikom, ki glasbeniku pošilja ločeno monitorsko mešanico. Omogoča vam, da slišite vokale, instrument, ritem ali napotke, ne da bi se zanašali na zvok glavnih zvočnikov za občinstvo. Uporablja se na koncertih, vajah in, odvisno od priklopa, tudi kot kompakten zvočnik. Pri izbiri upoštevajte število monitorskih izhodov, postavitev, vhode, upravljalne elemente in dejanski prostor, ki je na voljo na odru.

Aktivni monitor poenostavi ozvočenje

Ojačevalnik je v ohišju, zato z mešalne mize napeljete uravnotežen signal neposredno do monitorja, na tem mestu pa potrebujete električno omrežno napajanje. Zunanjega močnostnega ojačevalnika vam ni treba usklajevati s pasivnim zvočnikom. Vendar vsak položaj pomeni dodaten napajalni kabel, elektroniko pa prenašate skupaj z zvočnikom. Na mokrem ali utesnjenem odru posebej pazite na razpeljavo napajanja.

Nekateri modeli imajo preprost vhod z regulatorjem glasnosti, drugi pa majhen mešalnik, izenačevalnik ali digitalne prednastavitve. Če tonski mojster ustvarja monitorsko mešanico na mešalni mizi, obsežnih lokalnih nastavitev morda ne potrebujete. Pri samostojnem nastopu brez namenskega tehnika pa sta lahko koristna drugi vhod in povezovalni izhod.

Velikost zvočnika in oblika ohišja

Večji nizkotonec lahko podpira nižje frekvence, vendar monitor zaradi tega ni samodejno jasnejši ali primernejši za vsak instrument. Vokali potrebujejo razumljive srednje tone, bobnar morda zahteva čvrstejšo osnovo, kitarist pa natančno usmeritev ohišja. Mere vplivajo tudi na prostor ob mikrofonskem stojalu, težo in vidne linije na odru. Primerjajte celoten frekvenčni odziv in predvideno uporabo, ne le premera.

Koaksialna zasnova združuje zvočniške enote okoli ene osi in lahko zagotovi enakomernejše delovanje, ko se nastopajoči premika. Pri običajni zasnovi sta nizkofrekvenčna in visokofrekvenčna enota ločeni. Obe rešitvi lahko dobro delujeta; praktična razlika se pokaže v razpršitvi zvoka, položaju ušes in prostoru, kjer monitor uporabljate.

Ena mešanica za vse ali ločeni izhodi

Če dva monitorja priklopite na en pomožni izhod, oba predvajata isto ravnovesje instrumentov. Ločeni pomožni izhodi na mešalni mizi pevcu omogočijo dodajanje vokalov, bobnarju basa, klaviaturistu pa referenčnih vokalov. Preverite, da so monitorski izhodi nastavljeni pred glavnim faderjem, da sprememba glasnosti za občinstvo ne spremeni monitorske mešanice.

Vsaka dodatna mešanica podaljša zvočno vajo. Od vsakega nastopajočega najprej zahtevajte dva ali tri res nujne vire, nato dodajte preostale. Prenatrpana monitorska mešanica je navadno manj razumljiva kot preprosta. Regulatorje glasnosti na zvočnikih nastavite enotno, da lahko ravni nadzorujete z mešalne mize.

Kako zmanjšati tveganje za povratno zvezo

1. Monitor postavite na območje, ki ga mikrofon najmanj zajema. To je odvisno od njegove polarne karakteristike.
2. Mikrofon imejte blizu vira in ga ne usmerjajte proti zvočniku. Pevec naj z roko ne prekriva zadnjih odprtin mrežice mikrofona.
3. Nastavite vhodno ojačenje in raven monitorja brez nepotrebne rezerve glasnosti na odru.
4. Problematično frekvenco z ozkim izenačevalnikom poiščite šele po preverjanju položaja. Ne zmanjšujte na slepo širokih frekvenčnih pasov.
5. Po vsaki spremembi predvajajte najglasnejši del programa in pustite varno rezervo.

Povratna zveza ni lastnost enega samega monitorja. Nastane v zanki med zvočnikom, prostorom, mikrofonom in ojačenjem. Premik zvočnika ali mikrofona lahko pomaga bolj kot dodatna obdelava. Dolgotrajno glasnost ohranjajte na razumni ravni in zaščitite sluh.

Talni monitor ali spremljanje z ušesnimi slušalkami

Talni monitor nastopajoči sliši naravno skupaj z odrom in ga lahko uporablja več ljudi. Vendar poveča glasnost na odru, signal pa se lahko vrne v mikrofone. Brezžično spremljanje z ušesnimi slušalkami osebno mešanico pošilja neposredno v slušalke in sprosti prostor, vendar zahteva pravilno prileganje, usklajevanje brezžičnega delovanja in varno omejevanje ravni.

Obe rešitvi je mogoče kombinirati, na primer slušalke za pevca in talni monitor za druge. Sama kombinacija rezultata ne bo izboljšala. Vsak dodatni sistem doda signalno pot, ki jo je treba preizkusiti. Če preidete na spremljanje z ušesnimi slušalkami, predvidite tudi ambientalne mikrofone ali ustrezno ravnovesje zvoka okolice, da nastopajoči ne izgubi stika z občinstvom.

Priklop in zvočna vaja

Od pomožnega izhoda mešalne mize do linijskega vhoda monitorja napeljite uravnotežen kabel. Pred vklopom zmanjšajte glasnost, preverite napajanje in opremo vklopite v zaporedju, ki omeji pokanje v zvočnikih; pri izklopu postopek obrnite. Ne zamenjujte mikrofonskega in linijskega načina, saj imata različno občutljivost. Povezovalni izhod uporabljajte samo tako, kot določa priročnik.

Med zvočno vajo najprej nastavite vhodna ojačenja na mešalni mizi, nato posamezne monitorje. Nastopajoči naj igra ali poje pri nastopni glasnosti. Preverite celoten program, vključno z najtišjimi začetki in najglasnejšimi deli. Če monitor služi tudi kot glavni zvočnik, preverite dovoljeno usmeritev in ga namestite na ustrezno stojalo za zvočnik.

Praktične podrobnosti za prevoz

• Ocenite težo skupaj z ročaji in razdaljo od vozila do odra.
• Zaščitna prevleka omeji poškodbe upravljalnih elementov, mrežice in priključkov.
• Za vsak monitor pripravite signalni in napajalni kabel primerne dolžine.
• Kable na tleh pritrdite, da se ne zrahljajo, ko se nastopajoči premika.
• Pred odhodom preizkusite vsak vhod in monitor označite glede na njegov izhod na mešalni mizi.

Če potrebujete spremljanje kot del celotnega ozvočenja, ga načrtujte skupaj z PA-sistemom. Število izhodov mešalne mize, napajalnih priključkov in prostor v avtomobilu lahko na izbiro vplivajo prav toliko kot zvok monitorja. Spremljanje mora ostati razumljivo pri ustrezni glasnosti in se na spremembo mešanice odzvati brez zadrževanja koncerta.