Kako izbrati zvočno kartico
Frekvenca vzorčenja
Frekvenca vzorčenja ali sampling označuje, koliko vzorcev se prebere na sekundo med preoblikovanjem iz analognega v digitalni signal. Večja kot je ta številka, boljši bo zvok. Za posnetke s CD-jev privzeto se uporablja frekvenca 44,1 kHz. Ta standard ponuja tudi večina enostavnejših zvočnih kartic, vendar lahko boljše kartice vzorčijo tudi s frekvenco 192 kHz. To merilo pa ne bi smelo biti najbolj pomembna stvar pri izbiri, saj tudi drugi dejavniki znatno bolj vplivajo na končno kakovost zvoka. Preprosto povedano, snemanje z 96 kHz se bo slišilo bolje kot snemanje s 48 kHz, računalnik pa porabi do dvakrat več prostora na disku za take posnetke. Profesionalni studii uporabljajo naprave z najnižjo frekvenco vzorčenja 44,1 kHz. Pri povratni pretvorbi digitalnega zvoka v analogni se uporablja samo vzorec z vrha in dna zvočnega vala. To pomeni, da lahko posnetek, shranjen v kakovosti 44,1 kHz, reproducira frekvenco približno 22 kHz. In to je še vedno veliko več, kot je človeško uho sposobno prepoznati, ki mimogrede frekvenc nad 20 kHz preprosto ne sliši več.
Bitna globina
To merilo pomembno vpliva na nastalo zvočno dinamiko. Preprosto povedano, večje je število bitov v posnetku, večji je njegov dinamični razpon. Standardni CD je posnet v 16-bitni kakovosti. Ker 1 bit posnetka ustreza 6 dB, bo dinamični obseg snemanja na takšnem CD-ju 96 dB. Upoštevati je treba, da bo del posnetka postal žrtev elektronskega šuma naprave in tudi ostalo ne bo bleščeče, saj bodo tišji prehodi slišati glasneje. 24-bitni zvok bo na veliko višji ravni kakovosti in velja za minimalni standard kakovosti pri profesionalcih.
Povzetek
Zvočna kartica je eden od prvih pogojev, da spalnica ali prostor za vaje postane delujoč snemalni studio. Obvezna oprema vsakega zvočnega mojstra in vseh, ki želijo kakovostne posnetke, je tudi snemalna programska oprema in primeren kabel za povezavo zvočnega vmesnika; z računalnikom, s posnetim inštrumentom, mikrofonom ali slušalkami.
Zvočno kartico torej v prvi vrsti izbiramo glede na številko inštrumentov, katere bomo hkrati snemali. Pri izbiri upoštevamo seveda tudi različne možnosti priklopa v računalnik. Najbolj pogosta in priljubljena možnost je zvočna kartica z USB konektorjem.
Kvaliteto snemanja posnetka definirajo med drugim tudi frekvenca vzorčenja in bitna globina. Minimalni standard bi morala biti naprava s frekvenco 44,1 kHz in 24-bitno globino.

