Analogne mešalne mize

Analogna mešalna miza obdeluje zvok v analogni signalni poti, večino funkcij pa upravljaš neposredno z ločenimi gumbi, stikali in faderji. Primerna je za vaje, ozvočenje v živo, domače snemanje in preprost govorni program, če pravilno izbereš število in vrsto vhodov. O velikosti mize ne odloča le število glasbenikov, temveč vsi viri, monitorske poti, efekti in izhodi. Zato si zapiši povezavo za najzahtevnejšo situacijo, ki se redno ponavlja — na primer koncert celotne skupine, ne izjemnega gosta.

Število kanalov se začne s seznamom virov

Preštej vsak mikrofon, instrument, stereo predvajalnik in povratek zunanjega efekta. Stereo vir lahko zasede stereo kanal ali par mono kanalov, odvisno od zasnove mešalne mize. En ali dva prosta vhoda prideta prav za gosta ali dodaten mikrofon. Neizkoriščena polovica mize pa pomeni večje ohišje, večjo težo in počasnejšo orientacijo. Mešalne mize do 10 kanalov so primerne za manjše število virov; večja skupina najprej potrebuje natančen seznam vhodov, šele nato razred mešalne mize.

Vhod ni vedno mikrofonski predojačevalnik

Skupno število kanalov primerjaj s številom XLR mikrofonskih vhodov, linijskih vhodov in stereo kanalov. Kondenzatorski mikrofon lahko zahteva fantomsko napajanje; preveri, ali se vklopi za vsak kanal posebej ali za skupino vhodov. Pred vklopom fantomskega napajanja utišaj izhode in preveri priključene naprave v skladu z njihovimi navodili. Senzor instrumenta lahko potrebuje vhod z ustrezno impedanco ali DI-box, ne poljubne linijske vtičnice.

Nastavi ojačenje pred glasnostjo kanala

Vhodno ojačenje prilagodi raven vira delovni ravni mešalne mize. Če je prenizko, bo poznejše dodajanje glasnosti poudarilo šum; če je visoko, se signal lahko popači že pred faderjem. Uporabi merjenje ravni ali funkcijo PFL glede na možnosti konkretnega modela in nastavljaj pri realistično glasnem vokalu ali igranju. Šele nato s faderji natančno nastavi razmerje med kanali.

Izenačevanje, filtri in vstavljeni procesorji

Preprost izenačevalnik ima fiksno določene pasove; pri drugem lahko izbereš tudi srednjo frekvenco. Visokoprepustni filter pomaga odstraniti nepotrebne nizke frekvence iz virov, ki jih ne smejo prenašati, vendar njegovo uporabo presojaj glede na konkretni signal. Vstavna točka na kanalu omogoča vključitev zunanjega procesorja neposredno v signalno pot. Vgrajena kompresija ali efekt prihrani dodatno napravo, vendar preveri obseg upravljanja in kam je procesor usmerjen.

Pomožni vodi odločajo o monitorjih

Vsak neodvisen monitorski miks potrebuje svojo ustrezno pot. Pomožni izhod, nastavljen pred faderjem, je manj odvisen od sprememb glavnega miksa, medtem ko se pot za faderjem pogosto uporablja za efekt. Oznake in preklapljanje se med mizami razlikujejo, zato si oglej blokovno shemo ali navodila. Za odrsko poslušanje lahko signal nadaljuje v aktivne monitorje; število fizičnih izhodov mora ustrezati številu zahtevanih miksov.

• Preštej neodvisne monitorje za glasbenike.
• Dodaj pot za zunanji efekt, če ne uporabljaš le vgrajenega procesorja.
• Preveri, ali ima vsak pomožni vod svoj glavni upravljalnik in izhod.
• Preveri, ali je potrebne poti mogoče nastaviti pred ali za kanalskim faderjem.

USB povezava lahko pomeni različne stvari

Nekatere mešalne mize prek USB pošiljajo le glavni stereo miks, druge omogočajo več ločenih kanalov. Sam napis USB zato ne zadostuje za večstezno snemanje. Ugotovi število vhodnih in izhodnih kanalov v računalnik, podprte operacijske sisteme in razpoložljivost gonilnika. Če je glavna naloga samostojno snemanje, primerjaj mešalno mizo tudi z zvočnim vmesnikom, ki ima lahko primernejše usmerjanje in monitoring.

Analogna ali digitalna mešalna miza?

Analogna miza večino nastavitev prikazuje neposredno s položajem upravljalnikov in pri osnovnem delu se v njej hitro znajdeš. Po izklopu pa praviloma ne shrani celotne scene, avtomatiziranih sprememb ali podrobnih nastavitev vgrajenih procesorjev. Digitalne mešalne mize lahko ponujajo shranjevanje scen, obsežno obdelavo in daljinsko upravljanje, vendar zahtevajo delo z meniji, plastmi in programsko opremo. Izbira je odvisna od ponovljivosti dogodkov, zapletenosti usmerjanja in upravljanja, ne od tega, da je ena tehnologija na splošno boljša.

Izhodi, skupine in priključitev ozvočenja

Dva glavna izhoda pogosto nista dovolj. Morda potrebuješ ločen izhod za snemanje, cono, nadzorno sobo, nizkotonec ali skupino instrumentov. Primerjaj uravnotežene konektorje in ravni z vhodi drugih naprav. Pri pasivnih zvočnikih sodi med mešalno mizo in zvočnike ustrezen močnostni ojačevalnik; aktivni zvočniki imajo ojačanje vgrajeno. Običajne analogne mešalne mize zato ne priklapljaj neposredno na pasivni zvočniški sistem, če temu ni namenjena.

Priprava mešalne mize na vajo ali koncert

1. Ustvari seznam vhodov, označi kanale in pripravi ustrezne kable.
2. Utišaj glavne izhode, priključi vire in po varnem postopku vklopi potrebno napajanje.
3. Nastavi vhodno ojačenje kanal za kanalom pri dejanski ravni izvedbe.
4. Ustvari monitorske mikse, nato glavno razmerje in šele potem dodajaj obdelavo.
5. Preveri rezervo ravni, poslušaj neželene šume in preveri usmerjanje.
6. Razporeditev shrani vsaj s fotografijo in opombo o povezavi, če miza nima pomnilnika scen.

Pri prenašanju upoštevaj prostor za mešalno mizo, napajanje, kable in zaščitno torbo. Velik model potrebuje stabilno stojalo in dostop z zadnje strani, da konektorji niso prepognjeni. Če ponavljaš isto povezavo, barvne ali številčne oznake pospešijo pripravo in zmanjšajo tveganje zamenjave. Če se postavitev ponavlja in mora upravljavec videti nastavitve brez listanja po meniju, je neposredno upravljanje analogne mešalne mize stvarna prednost.