Di-Box

DI-škatla poveže vir na ravni instrumenta ali linije z uravnoteženim mikrofonskim vhodom mešalne mize ali zvočnega vmesnika. Pomaga prenesti signal po daljšem kablu, prilagoditi ravni in impedance ter v nekaterih postavitvah zmanjšati brnenje zaradi ozemljitvene zanke. Najpogosteje jo srečate pri bas kitari, električnem klavirju, akustičnem instrumentu z odjemnikom ali predvajalniku na odru. Pred izbiro preverite izhod vira, vhod mešalne mize in dolžino povezave med njima.

Kaj se dogaja med instrumentom in mešalno mizo

Izhod pasivne kitare ali basa ima drugačne električne lastnosti kot mikrofonski vhod. DI-škatla sprejme neuravnotežen signal, običajno prek priključka jack, in ga pošlje kot uravnotežen signal prek XLR-ja. Uravnotežena povezava je odpornejša proti motnjam, ki jih kabel pobere na dolgih povezavah. To ne pomeni, da bo DI-škatla odpravila poškodovan kabel, preobremenjen vhod ali šumeč vir; vsak del signalne verige je treba nastaviti posebej.

Izhod THRU ali LINK pošlje signal naprej v instrumentni ojačevalnik. Zvočnemu tehniku tako omogoča ločen čist signal, medtem ko izvajalec na odru obdrži svoj ojačevalnik. Pred nastopom preverite, ali je povezovalni izhod vezan vzporedno in kako se obnaša ob izklopu napajanja. Oznake se med modeli lahko razlikujejo.

Vrsta DI-škatle	Primeren začetni primer uporabe	Kaj preveriti
Pasivna	Aktivna bas kitara, klaviatura, predvajalnik ali drug vir z zadostno ravnjo	Vhodna impedanca, transformatorska izolacija in dušenje
Aktivna	Pasivni odjemnik instrumenta ali šibkejši vir	Način napajanja, rezerva pred preobremenitvijo na vhodu in delovanje ob izpraznjeni bateriji
Stereo ali dvokanalna	Klaviatura, predvajalnik ali dva ločena vira	Ali potrebujete stereo ali dve neodvisni mono poti
Večkanalna	Stalna namestitev ali večji odrski sistem	Način montaže, število poti ter skupni ali ločeni upravljalniki

Aktivna ali pasivna

Pasivna DI-škatla ne potrebuje napajanja in pogosto uporablja transformator. Praktična je za vire z aktivno elektroniko in višjo izhodno ravnjo. Aktivni model vsebuje elektroniko, ki jo napaja baterija, napajalnik ali fantomsko napajanje; pri pasivnih odjemnikih lahko ponudi ustreznejšo vhodno impedanco. To obravnavajte kot začetno merilo, ne kot zagotovilo za rezultat. Primerjajte specifikacije vira in DI-škatle ter pri občutljivih postavitvah upoštevajte dokumentacijo.

Upravljalniki, ki jih boste uporabljali

PAD oslabi premočan vhodni signal, na primer iz linijskega ali zvočniškega izhoda, če je posamezna DI-škatla temu namenjena.
Prekinitev mase skladno z zasnovo prekine signalno maso in lahko pomaga pri ozemljitveni zanki. Nikoli ne odklopite zaščitnega vodnika omrežnega napajanja.
Polariteta obrne polariteto signala in je uporabna pri združevanju DI-posnetka z mikrofonom pred ojačevalnikom.
Filter lahko zmanjša neželene frekvence, vendar pred uporabo prisluhnite njegovemu vplivu na instrument.

Bas kitara na odru in v studiu

Pri bas kitari vam DI-škatla omogoča, da signal pošljete neposredno v mešalno mizo in ga hkrati nadaljujete v ojačevalnik. Zvočni tehnik dobi jasno osnovo brez vpliva mikrofona in odrske akustike; po potrebi lahko doda mikrofonski posnetek. V studiu lahko čisti DI-posnetek ohranite kot varnostno kopijo izvedbe ali ga obdelate pozneje. Vhod nastavite tako, da najmočnejši udarec ne popači, oba posnetka pa primerjajte pri enaki polariteti.

Vsak basovski zvok ne potrebuje ločene DI-škatle. Nekateri predojačevalniki, ojačevalniki in efektne enote že imajo vgrajen uravnotežen DI-izhod. Preverite, ali je njegova raven mikrofonska ali linijska, ali se izhod odziva na nastavitev glasnosti in ali se signal zajame pred ali po tonskih nastavitvah. Te podrobnosti določajo, kaj prejme mešalna miza.

Klaviature, prenosnik in akustični instrument

Stereo klaviatura potrebuje dve poti, če želite ohraniti prostorske učinke. V natrpanem koncertnem sistemu je lahko mono povezava praktičnejša, vendar preverite priporočeni izhod instrumenta; nepravilna povezava levega in desnega kanala lahko spremeni zvok. Prenosnik ali predvajalnik pogosto zagotavlja neuravnotežen stereo izhod, zato je primerna dvokanalna rešitev, zasnovana za tak vir.

Akustična kitara s pasivnim piezo odjemnikom je lahko občutljiva na vhodno impedanco. Prenizka vrednost lahko povzroči tanek ali oster zvok. Aktivna DI-škatla ali instrumentni predojačevalnik z ustreznim vhodom je zato lahko boljše izhodišče. Pri virih z lastno baterijo pred zvočno vajo preverite njeno stanje.

Povezava brez nepotrebnega brnenja

Znižajte ravni in instrument najprej priključite na vhod DI-škatle.
Izhod XLR povežite z mikrofonskim vhodom mešalne mize ali vmesnika; če ga uporabljate, THRU povežite z ojačevalnikom.
Napajanje aktivne škatle nastavite v skladu z navodili. Pri neznani ali neuravnoteženi povezavi fantomskega napajanja ne vklapljajte na slepo.
Zaigrajte najglasnejši del, nastavite vhodno rezervo pred preobremenitvijo in šele nato povečajte glasnost monitorjev.
Če se pojavi brnenje, preverite kable in skupno napajanje. Prekinitev mase uporabite samo na signalni poti, ki ji je namenjena.

Kaj vključiti v svojo opremo

Poleg kratkega neuravnoteženega kabla od instrumenta potrebujete uravnotežen kabel XLR do mešalne mize; splošni izraz »aux kabel« za to povezavo ni dovolj natančen. Na odru zaščitite priključke pred nateznimi obremenitvami in DI-škatlo postavite tako, da nanjo ne bo nihče stopil. Na poti boste cenili trdno ohišje in čitljive oznake, pri stalni postavitvi pa možnosti montaže in več kanalov. Celotno signalno verigo lahko načrtujete skupaj s sistemom ozvočenja in odrskimi monitorji.

Pred izbiro si zapišite število virov, njihove priključke ter ali so pasivni, aktivni, mono ali stereo. Preverite napajanje, dušenje, povezovalni izhod in dovoljeno vhodno raven. Ta kratek seznam bo pokazal, ali izbrani škatli za vašo povezavo manjka ustrezna impedanca, napajanje ali kanal.