Distortion | Stran 4

Distortion efekti ustvarijo čvrsto, izrazito in bolj stisnjeno kitarsko popačenje brez potrebe po prekrmiljenem cevnem ojačevalniku. Lahko so glavni popačeni kanal za riffe, power akorde in sola. Navadno nudijo več gaina in enakomernejši odziv kot overdrive. Izbiraj po značaju, EQ-ju ter čistem ali že nasičenem ojačevalniku.

Kateri distortion ustreza?

Hard rocku in punku ustreza srednji do visok gain z jasnimi sredinami. Za metal so pomembnejši čvrst bas, hiter attack in učinkovit EQ kot sama količina gaina. Za solo koristijo sustain in gladke visoke frekvence.

Pri nižjem gainu distortion ustvari rock crunch. Overdrive se bolj odziva na dotik, distortion pa daje doslednejši ton prek čistega kanala.

Pomembne kontrole

• Gain: popačenje in kompresija.
• Level: izenačenje glasnosti in rezerva za solo.
• Tone: razmerje med temnim in svetlim tonom.
• EQ: bas, sredine in visoke za ojačevalnik in uglasitev.
• Načini: spreminjajo clipping, gain ali bas.

Humbuckerji prej poženejo efekt, single-coili zvenijo bolj odprto, vendar lahko pri visokem gainu bolj brnijo. Pri nižji uglasitvi omeji bas pred popačenjem.

Primerjava gain efektov

Doma, na vaji in odru

Prvi distortion pedal

Z dobrim čistim kanalom ustvari ločen ritmični ton. Pregledne kontrole gain, tone in level so pomembnejše od zapletenega menija.

Igranje v skupini

Veliko basa in malo sredin zveni samostojno veliko, v miksu pa izgine. EQ nastavi pri glasnosti vaje in ne dodajaj gaina na račun artikulacije.

Snemanje

Dve kitari z zmernim gainom pogosto zvenita širše kot ena sled na maksimumu. Načine primerjaj pri isti glasnosti. Distortion običajno stoji pred modulacijo, delayem in reverbom. Booster ali overdrive pred njim lahko učvrsti attack in oblikuje frekvence; obrnjeni vrstni red spremeni kompresijo in glasnost. Visok gain poudari brnenje magnetov, šum napajanja in prejšnje naprave, zato preveri napetost, polariteto in potreben tok.

Povezava in praksa

Distortion običajno stoji pred modulacijo in prostorskimi efekti. Booster ali overdrive pred njim spremenita attack in frekvence. Visok gain razkrije šum, zato preveri napetost, polariteto in porabo. Zvok nastavljaj pri dejanski glasnosti skupine. Veliko basa in malo sredin lahko samostojno zveni mogočno, ob bas kitari in bobnih pa izgubi obris. Gain dodajaj samo, dokler posamezni udarci in toni akordov ostanejo jasni. Za izpostavljen solo je ločen booster pogosto učinkovitejši kot še več distortiona.

Izberi model, ki želeni zvok doseže v uporabnem območju kontrol. Čvrst bas in jasne sredine so pomembnejši od skrajnega maksimuma. Pri snemanju pusti prostor artikulaciji. Dve ločeni kitari z zmernim gainom pogosto ustvarita širši in jasnejši rezultat kot ena sled na maksimumu. Načine primerjaj pri isti izhodni ravni. Primeren distortion doseže želeni ton pri razumnih položajih kontrol in pusti rezervo za bas, sredine in visoke. Izhod magnetov močno spremeni odziv. Humbucker prej požene distortion, zato pogosto pomagata manj gaina in nadzorovan bas; single-coil ohrani odprt attack, pri velikem popačenju pa lahko bolj brni. Pri sedemstrunski ali nižje uglašeni kitari spremljaj spodnje frekvence, ker preveč basa pred clippingom zamegli palm muting. Za prvi pedal zadostujejo gain, tone in level; pri pogostih menjavah koristijo večpasovni EQ in izbirni načini. Pri primerjavi načinov ne spreminjaj hkrati gaina in EQ-ja. Najprej izenači glasnost, nato poslušaj čvrstost basa, prisotnost sredin, ostrino visokih in sustain. Tako ločiš resnično spremembo clippinga od vtisa glasnejšega izhoda. Pri sedemstrunski kitari in nižji uglasitvi lahko preveč basa pred clippingom zamegli riffe. Zmanjšaj bas in gain, nato vrni sredine, da posamezni udarci ostanejo jasni.