Okarine

Okarina je posodasta flavta: ton nastaja v zaprti votlini, višino pa spreminjaš s pokrivanjem luknjic. Modeli se razlikujejo po uglasitvi, obsegu, številu komor, materialu in razporeditvi prijemov. Začetniku pomaga enokomorna okarina z jasno tabelo prijemov; več komor razširi obseg, vendar doda nove prijeme.

Prečna, obesna in večkomorna

Prečno okarino držiš z obema rokama podobno kot kompaktno flavto in pogosto ponuja širši osnovni obseg. Obesni modeli so majhni, vendar uporabljajo drugačno razporeditev luknjic. Dvo- in trikomorni instrumenti preklapljajo med komorami ter pri prehodu zahtevajo natančen dih.

Uglasitev izberi glede na skupno igranje

Oznaka tonalitete in registra določa, s katerimi instrumenti se boš zlahka povezal. Pri solističnem igranju je pomembnejši udoben obseg, v ansamblu pa mora okarina ustrezati tonaliteti in intonaciji. Okrasni model brez navedene uglasitve morda ni primeren za natančno glasbeno igranje.

Keramika, plastika ali les

Keramika ima lahko stabilno površino, vendar se ob padcu razbije. Plastika je lahka in primerna za potovanja ali mlajšega igralca. Les se odziva na vlago in zahteva skrbno vzdrževanje. Na druge tradicionalne barve zvoka se navezujejo etnične piščali, medtem ko so piščali za zvočne učinke namenjene predvsem kratkim zvočnim signalom.

Uglasitev in prijeme izberi glede na glasbo, ki jo želiš igrati, nato pa upoštevaj odpornost materiala in obseg komor.