Pasivni zvočniki, 7200 W

Pasivni zvočnik nima vgrajenega močnostnega ojačevalnika, zato ga z zvočniškim kablom priključiš na ustrezno zunanjo ojačitev. Takšna zasnova omogoča ločeno izbiro ojačevalnika, hkrati pa odgovornost za impedanco, moč, ožičenje in zaščito prenese na načrt celotnega sistema. Pasivni zvočniki se uporabljajo za glavno ozvočenje, odrski monitoring, z globokotonci in v fiksnih namestitvah. Izbiraj jih glede na nalogo in združljivost, ne le velikost ohišja.

Kaj pasivni zvočnik potrebuje za delovanje

Vir zvoka ali mešalna miza ne zagotavlja moči neposredno za pasivni zvočnik. Med njima je končna stopnja ali ojačevalni del mešalne mize z ojačevalnikom. Od njega do zvočnika vodi močnostni zvočniški kabel. Mikrofonski ali instrumentni kabel ni nadomestilo, tudi če ima na videz podoben priključek.

Vir ali mikrofon priključiš v mešalno napravo.
Linijski izhod mešalne mize vodi v vhod končne stopnje.
Izhod ojačevalnika z zvočniškim kablom priključiš na pasivni zvočnik.
Pri globokotoncu ali večpasovnem sistemu je lahko del poti kretnica ali procesor.

Glavni zvočnik, monitor ali globokotonec

Naloga	Postavitev	Na kaj se osredotočiti
Glavno ozvočenje	Pred nastopajočimi, usmerjeno proti občinstvu	Pokritost, namestitev na stojalo ali obešanje in povezavo z globokotoncem
Pasivni odrski monitor	Na odru, usmerjen proti izvajalcu	Obliko ohišja, usmeritev, ločeno pot iz mešalne mize in povratno zanko
Pasivni globokotonec	Glede na zasnovo nizkotonskega dela sistema	Delitev pasov, ojačitev, polariteto in ravnanje
Fiksna namestitev	Na določenem nosilcu ali v montažnem položaju	Certificirane točke, servisni dostop in ustrezno razdelitev moči

Pasivni odrski monitorji in sistemi z več zvočniki imajo različne naloge. Monitor ni le glavni zvočnik, položen na bok, če temu ni konstrukcijsko namenjen. Upoštevaj kot ohišja, položaj priključkov in možnost napajanja z ločenim signalom za glasbenika.

Impedanca in več zvočnikov na enem kanalu

Končna obremenitev veje

Ojačevalnik mora prenesti končno obremenitev priključene veje. Pri vzporedni povezavi dveh zvočnikov se skupna impedanca spremeni in lahko pade pod dovoljeno vrednost ojačevalnika. Ne zanašaj se na število priključkov na zadnji plošči; druga vtičnica je lahko le vzporedno povezana. Natančna pravila preveri v navodilih ojačevalnika in zvočnika.

Moč in omejevanje

Moč primerjaj pri enaki impedanci in po enako opredeljenih podatkih. Velika rezerva brez nadzora lahko poškoduje zvočnik, poddimenzioniran ojačevalnik, gnan v omejevanje, pa ni samodejno varen. Indikatorji omejevanja in zaščite so znak, da prilagodiš ravni in preveriš sistem.

Dvopasovna in večpasovna izvedba

Običajen širokopasovni zvočnik deli frekvence med zvočniške enote z notranjo pasivno kretnico. Pri sistemu z zunanjo delitvijo lahko ločen procesor posamezne pasove usmerja v različne ojačevalnike in dele sistema. Drugi način ponuja več možnosti nastavitve, vendar zahteva natančno shemo. Brez dokumentacije ne predvidevaj, da priključki omogočajo delovanje bi-amp.

Globokotonec razširi spodnji del spektra in razbremeni glavne zvočnike le ob ustrezni delitvi. Temu je lahko namenjena kretnica ali zvočniški procesor. Nastavitve proizvajalca imajo prednost pred splošnim receptom.

Občutljivost, pokritost in razumljivost

Nazivna moč ne pove, kako učinkovito zvočnik pretvarja električno moč v zvočni izhod niti kako zvok razporeja po prostoru. Pri primerjavi upoštevaj občutljivost, kot pokritosti in metodologijo v dokumentaciji. Ozek usmerjevalni vzorec lahko seže dlje v določeni smeri, vendar zahteva natančnejšo usmeritev; širši lahko bolje pokrije bližnje občinstvo.

Pri govoru sta enakomernost in razumljivost pogosto pomembnejši od izrazitih nizkih tonov. Ohišja dvigni tako, da visokotonski del ne igra le v prvo vrsto. Uporabi združljiva stojala za zvočnike, jih zavaruj in ne prekorači dovoljene obremenitve.

Pasivni ali aktivni zvočnik

Lastnost	Pasivni zvočnik	Aktivni zvočnik
Ojačitev	V ločeni napravi	Vgrajena v ohišje
Kabel do zvočnika	Močnostni zvočniški	Signalni in napajalni
Servis in razširitev	Ojačevalnik in zvočnik je mogoče obravnavati ločeno	Vsako ohišje je celovitejši modul
Običajna odločitev	Centralna tehnika, obstoječi pasivni sistem ali fiksna namestitev	Mobilni sistem in preproste samostojne veje

Pasivna zasnova ni samodejno preprostejša ali zapletenejša; odvisno je od obsega sistema. Pri več zvočnikih lahko centralna ojačitev naredi napajanje preglednejše. Pri majhnem mobilnem sistemu pa aktivni model odpravi potrebo po ločeni omari z ojačevalniki.

Kabli, stojala in zaščita med prevozom

Izberi zvočniški kabel s priključki in presekom, primernimi za traso in moč.
Kabel razbremeni, da njegova teža ne vleče vtičnice, ter ga zaščiti pred hojo občinstva.
Pri namestitvi uporabljaj le točke, palice in nosilce, ki jih je določil proizvajalec.
Torba ščiti pred odrgninami med prevozom; proti dežju se zanašaj le na izrecno določeno zaščito.
Težje ohišje dviguj varno, po potrebi v dvoje ali z vozičkom.

Zvočniki za gramofon, studijski monitorji in kabineti za bas kitaro spadajo v druge nakupne primere. Pri pasivnem PA-zvočniku potrebuješ predvsem načrt celotne signalne in močnostne verige. Če sestavljaš celoten sistem, lahko primerjaš tudi PA-komplete, vendar vedno preveri natančno vsebino.

Pregled pred prvim vklopom

Potrdi vrsto zvočnika, njegovo impedanco in dovoljeno povezavo.
Izračunaj končno obremenitev vsake veje in jo primerjaj z ojačevalnikom.
Preveri polariteto, vrsto kablov in varno postavitev stojal.
Pred vklopom znižaj ravni; ojačevalnik vklopi zadnji.
Med preizkusom glasnost zvišuj postopoma in spremljaj omejevanje ter neobičajne zvoke.

Možnost izbire lastnega ojačevalnika ostaja glavna prednost pasivnega sistema. Prinaša pa tudi obveznost uskladitve vseh delov, česar ne more nadomestiti splošna trditev o kakovostnem zvoku. Pri fiksni namestitvi dokumentacijo in shemo shrani za servis; pri mobilnem sistemu označi kable in kanale. Ko poznaš nalogo zvočnika, obremenitev, način namestitve in pot kablov, bo izbira natančnejša, sistem pa lažji za upravljanje.