Običajni hi-fi zvočniki so zasnovani tako, da posneti zvok predvajajo bolj zanimivo in privlačnejše z ojačanjem in slabšanjem nekaterih frekvenc, zato niso primerne za urejanje zvoka med snemanjem in post-produkcijo. Nasprotno, studijski monitorji so zasnovani tako, da proizvajajo kar najbolj realističen zvok, uravnotežen po celotnem frekvenčnem spektru. Opozorilo! Studio monitorji se prodajajo ločeno ali v paru.
Pasivni vs. aktivni monitorji
Rešitev te dileme lahko močno poenostavi nadaljnjo izbiro. Pasivne zvočnike zlahka prepoznate po kabelskih objemkah na zadnji strani. Uporabljajo se za povezovanje kablov iz ojačevalnika. V nasprotju z aktivnimi v zvočniki nimajo vgrajenega ojačevalnika. Posebna kategorija so modeli z več ojačevalniki, poimenovani bi-amp ali tri-amp. Vsak gonilnik zvočnika napaja ločen ojačevalnik. Prednost pasivnega monitorja je večja modularnost povezave in nadaljnjega nadgrajevanja.
Čeprav se na splošno lažje kombinira z ostalimi napravami je standard v večini današnjih snemalnih studijev aktivni monitor z vgrajenim ojačevalnikom. Priklaplja se direktno k zvočni kartici ali mešalni mizi. Za ojačanje zvoka vsakega monitorja tako skrbi en skupen ali več samostojnih ojačevalnikov, ki so lahko različne kvalitete.
Zaprta konstrukcija ali konstrukcija z bass reflex odprtino
Pri izbiri se je vredno osredotočiti na vrsto same konstrukcije. Pri modelih z zaprto skrinjico igra pomembno vlogo tudi zrak v notranjosti, ki se okrog membrane premika. Vendar ta zrak ponavadi daje večji upor, zlasti ob širitvi nizkih frekvenc, ki nato zvenijo preveč ravno. Profesionalni studii imajo, zato raje monitorje s posebno odprtino, imenovano bas refleks, ki je običajno nameščena na sprednji ali zadnji strani konstrukcije.
Nearfield vs. farfield monitorji postavitev monitorjev v prostoru
Na zaznavanje zvoka, ki izhaja, ne vplivajo samo parametri monitorja, temveč tudi parametri oziroma zvočne lastnosti prostora v katerem jih poslušamo. Zvok se odbija od sten in vsega pohištva v prostoru. Idealno je postaviti monitor tako, da je poslušalec v polmeru neposrednega odmeva, z drugimi besedami, da se zvok preden doseže ušesa ne odbija od sten. Manjša kot je soba, manjši bo polmer odmeva v njej.
Zvočnik bi moral biti nameščen tako, da zvok potuje iz membrane direktno v uho poslušalca in nič na njegovi poti zvoka ne bi smelo ovirati. Prav zaradi tega je priporočljivo monitorje postaviti na stojalo ali pa jih obesiti na steno. Idealne pogoje dosežemo z enakomernim obračanjem obeh zvočnikov proti poslušalcu, tako da bodo zadnji robovi zvočnikov tvorili kot približno 60 stopinj. Monitorje razporedimo tako, da poslušanje poteka v polmeru neposrednega odmeva, torej približno 1,2 m od glave poslušalca, in tako, da monitorji tvorijo enakostraničen trikotnik z glavo poslušalca. Monitorje, ki jih uporabljamo na ta način, imenujemo monitorji bližnjega polja, torej monitorji za natančno poslušanje. Po angleško – near field monitors.
Izbira velikosti zvočnikov mora biti prilagojena velikosti sobe. Prevelik zvočnik v majhni sobi bo povzročil več težav kot koristi. Preglasen zvok se bo nekontrolirano odbijal od sten in predmetov v sobi, zaradi česar bo znatno popačen. Naše priporočilo je lahko osnovna usmeritev:
Vodni športi
si
