Soprano kljunaste flavte

Sopranska kljunasta flavta v C je najpogostejši prvi instrument v šoli, vendar se modeli razlikujejo po prijemih, materialu in natančnosti uglasitve. Za otroka je pomembno, da lahko zanesljivo prekrije luknjice in da se flavta odzove brez močnega pihanja. Učitelj mora pred nakupom potrditi nemški ali baročni sistem prijemov.

Šolski instrument mora biti predvidljiv

Večdelno plastično telo je preprosto za čiščenje in omogoča, da spodnji del zavrtiš glede na položaj mezinca. Etui in čistilna palica sta uporabnejša od okrasne barve. Pri poceni modelu preveri ravne spoje in intonacijo osnovne lestvice.

Ne zamenjuj baročnega in nemškega sistema

Razlika se pokaže pri nekaterih tonih, zlasti pri F. Če otrok vadi po učbeniku za drug sistem, razvije napačne navade. Oznaka je običajno na telesu ali v imenu modela; če nisi prepričan, jo preveri pri pedagogu.

Les sodi v potrpežljivejše roke

Leseno sopransko flavto moraš uigravati v krajših intervalih in jo po vsakem igranju posušiti. Plastika bolje prenaša redno šolsko uporabo. Za nižji register in poznejše igranje v ansamblu pride v poštev altovska kljunasta flavta; celotno družino najdeš med kljunastimi flavtami.

Ton vodi dih, ne glasnost

Močno pihanje zviša ton in povzroči piskanje. Začni z dolgim tihim tonom in mehkim jezikom. Po vaji razstavi dele, odstrani kondenzat in jih pusti, da se posušijo zunaj zaprtega etuija.

Uglasitev A=440 ali 442 mora ustrezati okolju

Učenec razlike pogosto ne obravnava samostojno, vendar morajo biti instrumenti v ansamblu medsebojno uglašeni. Dolžino flavte natančno prilagodi z rahlim izvlečenjem glave, ne s spreminjanjem položaja delov pri vsakem tonu. Velika intonančna odstopanja so lahko povezana z dihom ali kakovostjo instrumenta.

Potrdi sistem prijemov, izberi telo, na katerem otrok udobno prekrije luknjice s prsti, in flavti dodaj preprost pripomoček za sušenje.