Tenor kljunaste flavte

Tenorska kljunasta flavta zveni v C za oktavo nižje od sopranske flavte in v ansamblu nosi srednji, spevni glas. Večja dolžina pomeni večje razmike med luknjicami, večjo skupno težo in večjo porabo zraka pri igranju. Igralec mora pred nakupom preveriti doseg mezinca, položaj palca in morebitno potrebo po zaklopkah.

Zaklopke pomagajo rokam, ne tehniki pihanja

Ena ali več zaklopk lahko igralcu z manjšim razponom prstov omogoči dostop do spodnjih luknjic. Mehanizem mora delovati tiho, blazinice pa morajo dobro tesniti. Pri modelih brez zaklopk poskusi zapreti vse luknjice, ne da bi premikal dlan; zrak, ki uhaja, pokvari predvsem spodnje tone.

Ukrivljeni ustnik in opora

Nekateri tenorji imajo ukrivljeno glavo, ki skrajša potreben doseg in spremeni kot držanja glasbila. Opora za palec ali nosilni trak zmanjša obremenitev, če pri tem ne ovira gibanja prstov. Dolgotrajno igranje ne sme povzročati krča v desnem palcu.

Mesto v ansamblu kljunastih flavt

Tenor dopolnjuje sopransko kljunasto flavto in alt z nižjim glasom, vendar se bere v C. Pregled drugih razpoložljivih velikosti najdeš med kljunastimi flavtami. Pri izvajanju komorne glasbe upoštevaj intonacijo celotnega ansambla in enak sistem prstnih prijemov.

Kondenzat vpliva na dolgotrajno igranje

Večje telo glasbila zbira večjo količino vlage. Po končani vaji razstavi posamezne dele in jih očisti z dolgim čistilnim brisalnikom. Leseni tenor pred shranjevanjem pusti, da se temeljito posuši, spoje pa neguj izključno z ustreznim mazivom.

Preizkusi doseg vseh luknjic, oceni obremenitev desnega palca in glede na potrebe izberi zaklopke ali ukrivljeno glavo.