Tube in suzafoni
Tuba in suzafon zagotavljata basovsko osnovo trobilne sekcije, vendar se med seboj razlikujeta po položaju med igranjem. Tuba se naslanja na telo sedečega glasbenika ali na stojalo, suzafon pa obdaja trup in med korakanjem usmerja odmevnik naprej. Pred izbiro moraš uglasitev uskladiti z ansamblom, izmeriti doseg rok do ventilov in stvarno oceniti težo glasbila.
Bb, Eb, C ali F
Tube v Bb in Eb so običajne v pihalnih zasedbah, tiste v C in F pa se uporabljajo glede na orkestrsko tradicijo in izvajani repertoar. Z uglasitvijo se spreminjata tako način prijemanja kot tudi zvočna vloga glasbila. Začetnik naj se ravna po glasbilu, na katerem poučuje njegova šola, in ne po splošnem nasvetu, ki ga je našel na spletu.
Batni in rotacijski ventili
Bati se premikajo neposredno, rotorji pa gibanje prenašajo prek povezovalnega mehanizma. Oba sistema lahko delujeta natančno in zanesljivo, če sta čista in pravilno namazana. Med preizkusom bodi pozoren na hitro vračanje ventilov, glasnost njihovega delovanja in udobje prstov; dodatni ventil razširi možnosti uglaševanja, vendar obenem poveča težo.
Nošenje suzafona je samostojno merilo
Preveri razporeditev pritiska na rami in možnost neoviranega gibanja med hojo. Snemljivi odmevnik mora biti trdno in zanesljivo pritrjen. Za koncertno tubo je lahko primernejša uporaba stojala, če igralec med celotno vajo ne more ohranjati stabilnega položaja.
Mesto med drugimi trobili
Svetlejši in višji glas trobil z ventili najdeš med trobentami, korneti in krilovkami. Pozavna uporablja premični poteg in zahteva drugačno koordinacijo gibov. Vsa ta glasbila potrebujejo svoj združljiv ustnik in redno odstranjevanje nabranega kondenzata.
Preveri uglasitev ansambla, doseg rok do ventilov in način nošenja glasbila; šele nato primerjaj material odmevnika in skupno število ventilov.
