Studijski mikrofoni

Studijski mikrofon izberite glede na zvočni vir, prostor in način povezave, ne le po videzu ali priljubljenosti določene vrste. Podrobno zajet vokal v akustično obdelanem prostoru ima drugačne zahteve kot glasen kitarski ojačevalnik ali pogovor za mizo. V to kategorijo sodijo kondenzatorski, dinamični, tračni, instrumentalni, vokalni, stereo in USB-modeli. Najprej določite glavni vir in način dela; šele nato primerjajte občutljivost, usmerni vzorec in dodatno opremo. Enako pomembna sta hrup v prostoru in vrsta vhodov, ki so že na voljo v vaši snemalni postavitvi.

Vrsta mikrofona določa vaš način dela

Kondenzatorske mikrofone pogosto izberejo za vokale, akustične instrumente, govor in vire, pri katerih želite zajeti drobne podrobnosti. Večina studijskih modelov potrebuje fantomsko napajanje iz mešalne mize ali zvočnega vmesnika. Z večje razdalje pa mikrofon lahko zajame tudi odboje prostora, ventilator računalnika ali promet zunaj okna. V prostoru brez akustične obdelave je lahko mikrofon tik ob ustih na dobro izbranem mestu smiselnejši od kondenzatorskega modela, ki z večje razdalje snema tudi računalnik in odboje od sten.

Dinamični mikrofon prenese glasne vire in pri snemanju od blizu navadno manj poudari prostor kot bolj oddaljen mikrofon. Primeren je za kitarski ojačevalnik, bobne, energične vokale in vse položaje, kjer potrebujete vzdržljivo delovno opremo. Njegov izhodni signal je lahko nižji, zato preverite, ali ima predojačevalnik na voljo dovolj čistega ojačanja. Tračni mikrofon je privlačen zaradi mehkejšega podajanja visokih frekvenc. Z njim ravnajte previdno in pred priklopom v navodilih preverite zahteve glede napajanja.

Velika ali majhna membrana

Mikrofon z veliko membrano se pogosto uporablja za solistične vokale, sinhronizacijo in instrumente, posnete od blizu. Njegov zvok se lahko zdi polnejši, pri kratki razdalji pa je izrazitejši učinek bližine, torej povečanje nizkih tonov. Modeli z majhno membrano so učinkoviti pri akustičnih instrumentih, činelah in stereo postavitvah, kjer sta pomembna natančen odziv na prehode in enakomeren zajem zunaj osi. To ni trdno pravilo. Na rezultat vedno vplivajo konkretni mikrofon, njegov položaj in prostor.

Usmerni vzorec v praksi

• Kardioidni daje prednost zvoku s sprednje strani in pomaga zmanjšati zajem od zadaj. Njegov najmanj občutljivi del usmerite proti neželenemu viru.
• Vsesmerni sprejema zvok iz vseh smeri. Lahko zajame naraven občutek prostora, vendar potrebuje ustrezno akustiko.
• Dvosmerni zajema s sprednje in zadnje strani, medtem ko zavrača zvok s strani. Uporabite ga lahko za nekatere duete in stereo tehnike.
• Preklopni vam ponuja več možnosti v enem ohišju; kljub temu za vsak način preverite pravilno usmeritev.

Povezovanje s snemalno postavitvijo

Model z izhodom XLR povežete z mikrofonskim predojačevalnikom. Ta je pogosto del zvočnega vmesnika USB ali mešalne mize in lahko zagotavlja fantomsko napajanje za kondenzatorski mikrofon. Pred vklopom zmanjšajte glasnost monitorjev, preverite kabel in sledite navodilom za mikrofon. Raven nastavite tako, da ima najglasnejši del izvedbe dovolj rezerve in ni popačen.

Mikrofon USB vključuje pretvornik in osnovni zvočni vmesnik, zato ga priključite neposredno na računalnik. Primeren je za snemanje komentarja, spletnega prenosa, službenega klica ali preprostega predstavitvenega posnetka za mizo. Če nameravate pozneje hkrati snemati več mikrofonov, uporabljati ločeno mešanico za slušalke ali zamenjati predojačevalnike, postavitev z mikrofonom XLR ponuja jasnejšo pot za razširitev.

Vokali, instrumenti in bobni

Pri vokalih začnite na razdalji približno ene širine dlani in uporabite pop filter. Že premik za nekaj centimetrov pogosto bolj spremeni sibilante, količino nizkih tonov in razmerje med neposrednim zvokom in prostorom kot poznejša obdelava. Pri akustični kitari ne merite samodejno v zvočno odprtino; poskusite območje, kjer se vrat stika s telesom, in položaj natančneje prilagodite po posluhu. Glasen ojačevalnik ali bobne snemajte z dovolj rezerve na vhodu in mikrofon postavite tako, da izvajalca ne ovira.

Pri bobnih lahko začnete z manj mikrofoni in najprej uredite njihove medsebojne položaje. Ko dodate več posnetkov, preverite fazo in posnetek poslušajte tudi v monu. Kondenzatorski in dinamični mikrofoni za instrumente so prilagojeni različnim virom; stereo mikrofoni ali uparjen par pa pomagajo ustvariti prostorsko sliko. Oznaka »vokalni« ali »instrumentalni« je uporabno vodilo, ne prepoved drugih uporab.

Prostor je del posnetka

Prazne stene in vogali ustvarjajo odboje, ki jih s posnetka ni mogoče zlahka odstraniti. Pred nakupom drugega mikrofona poskusite spremeniti položaj izvajalca, smer snemanja in razdaljo od sten. Namenski studijski akustični elementi pomagajo obvladovati zgodnje odboje in nizke frekvence, vendar jih je treba namestiti glede na konkreten prostor. Improvisirana mehka površina lahko zmanjša nekaj visokih frekvenc, vendar ne nadomesti premišljene akustične obdelave.

Dodatki s praktično vrednostjo

• Stabilno stojalo drži mikrofon na mestu in zmanjšuje stik z ohišjem ali mizo.
• Elastično vpetje duši vibracije, ki se prenašajo po konstrukciji; ustrezati mora meram.
• Pop filter zmanjša močne sunke zraka pri soglasnikih, ne da bi pevca postavil predaleč.
• Dobro zaključen uravnotežen kabel pomaga ohranjati zanesljivo povezavo, vendar sam ne more rešiti preobremenjenega vhoda.
• Zaprte slušalke med snemanjem zmanjšajo uhajanje spremljevalne podlage nazaj v mikrofon.

Preverite pred odločitvijo

Naštejte najglasnejši in najtišji vir, ki ju boste snemali, razpoložljive vhode in stanje prostora. Preverite napajanje, priključek, mere vpetja ter ali paket vsebuje adapter za stojalo ali kovček. Posnetke presojajte prek nevtralnih studijskih monitorjev in slušalk; tako boste lažje ločili razlike med mikrofoni od zvočne obarvanosti predvajalne postavitve. Končno izbiro prilagodite svojemu delovnemu toku, ne seznamu funkcij, ki jih med snemanjem ne boste uporabljali.