Vse, kar morate vedeti o LP ploščah

Gramofonske plošče je konec 19. stoletja izumil Emile Berliner. Takrat so bile plošče narejene iz šelaka, ki je pravzaprav naravna smola. Plošča je imela debelejše žlebove, vrtela se je pri 78 vrtljajih na minuto, vsebovala pa je lahko največ 3 minute zvoka. V tridesetih letih je RCA Victor izdal prvo daljšo vinilno ploščo. Bila naj bi komercialno dostopna a se žal ni končalo z velikim uspehom. Med drugo svetovno vojno so bili viri šelaka zelo omejeni, zato so plošče masovno tiskali na vinil. Še vedno pri 78 vrtljajih na minuto.

Nove plošče, kakršne jih poznamo danes, so narejene iz PVC (polivinilklorid ali "po domače" vinila) in se vrtijo s hitrostjo 33 1/3 vrtljajev na minuto, je na trg pripeljala Columbia Records in jih začela prodajati po vojni leta 1948. Prva plošča, izdana na ta način, je bil Violinski koncert (Mendelssohn).

Leto kasneje je nastal format plošče s hitrostjo 45 vrtljajev na minuto, zanimivo pa je, da so se plošče takrat barvno razlikovale glede na žanre. Na voljo je bilo do 7 barv.

Čeprav je danes pretakanje ali streamanje najpogostejši način poslušanja glasbe, se vedno več ljudi vrača k gramofonskim ploščam. Užitek ob poslušanju povečuje že sam ritual, ki je povezan s poslušanjem vinilov. Odstranjevanje plošče iz embalaže, čiščenje, nameščanje igle ali obračanje plošče po končanem poslušanju.

Embalaža prodaja, pri gramofonski ploščah to velja še posebej. Pogosto jih obdelajo do popolnosti do zbirateljske vrednosti. V nekaterih najdete ne samo informacije o izvajalcu in pesmih, temveč tudi inštrumente, ki so bili uporabljeni za snemanje, studijsko opremo ali številne fotografije na večstranskih knjižicah.

Prava avdio zbirka nedvomno vključuje ustrezen gramofon. Kakovostni, dizajnerski modeli gramofonov so kot dragulj vsake sobe, lahko popolnoma poživijo prostor in pritegnejo pogled. Za avdiofilne plošče je vedno treba uporabiti visokokakovostni prenosnik z iglo. Pravijo, da bi morala stati vsaj toliko kot gramofon sam. Je njegov najpomembnejši del, saj prenaša zvok neposredno iz utora plošče.

Čeprav LP plošče zahtevajo nekaj skrbi, lahko, če se upošteva nekatera načela, zdržijo celo večnost. Naj tukaj omenimo sondi Voyager 1 in Voyager 2, ki imata od leta 1977 na krovu zlate plošče s sporočili za nezemeljske civilizacije. Danes so sonde s ploščami že izven našega sončnega sistema.

Nazaj na Zemljo. Za čiščenje in nego je potrebno uporabiti ustrezne pripomočke, pomembno pa je tudi imeti gramofon z kakovstno glavo in dobro nastavljeno ročico. Pri rokovanju s ploščo je treba biti previden. V nobenem primeru se ne sme zgoditi, da pride plošča v kontakt z roko, kjer so sledi. Lahko se umažejo in tako poškodujejo iglo med predvajanjem. Ko jo polagamo na krožnik gramofona, jo držimo pri straneh. Plošče ne polagamo na vrteč krožnik, prav tako jo z gramofona ne dvigujemo, če se krožnik še vrti.

Plošče je treba hraniti v suhem in hladnem prostoru. Zelo pomembno je, da niso zložene druga na drugegi. Teža plošč lahko povzroči, da se vinil deformira, kar pomeni, da nikoli več ne bo zvenel kot prej. Najboljša rešitev za shranjevanje zbirke so originalna stojala ali kovčki za plošče.

Praska samih utorov je za ploščo popolna katastrofa, zato je previdnost vedno na prvem mestu.

Čistilec LP plošč je izdelek, zasnovan za prave avdiofile, zbiratelje ali DJ-je, ki morajo imeti brezhibne plošče, ki predvajajo glasbo brez napak ali šumov. Čistilci so lahko ultrazvočni za globinsko čiščenje ali vakuumski, ki sesajo prah in umazanijo iz utorov. Obstajajo tudi čistilci plošč v obliki kopeli z masažo s čopiči, zaradi katerih bojo vaše plošče v popolnem wellness-u.

No, običajni pripomočki za nego plošč so primerni za vsakodnevno uporabo. Na voljo naj bodo krpa, krtača ali čopič in tekočina, ki ne vsebuje alkohola – vse to seveda posebej razvito v ta namen.

Tisti pa, ki imajo svoje plošče resnično radi, z njimi delajo v rokavicah. Dobesedno.

Kaj pravzaprav je RPM? Dobesedno Revolutions per minute. To je podatek, kolikokrat se krožnik s ploščo zavrti v minuti.

Obstajajo tri hitrosti predvajanja: 33 1/3 RPM, 45 RPM in 78 RPM.

S ploščami, ki se vrtijo pri 78 vrtljajih na minuto se bomo le z redka srečali. To so bile prve plošče iz že omenjenega šelaka. Hitrost 33 1/3 uporabljajo plošče za dolgo igranje s premerom 12" in plošče EP s premerom 10". Druge, 7-palčne vinilke, nekateri maxisingles in EP se vrtijo pri 45 vrtljajih na minuto. Kot tudi nekateri avdiofilski LP-ji.

Hitrost vrtenja plošče lahko spremenite na vsakem gramofonu.

DMM (Direct Metal Mastering) - s to tehnologijo se plošče izdelujejo z uporabo jeklenega diska s plastjo čistega bakra. Zvočni signal se zapisuje neposredno na bakreni disk. Razlika v primerjavi s konvencionalno proizvodnjo je v tem, da je ta postopek enostopen - za razliko od običajnega tristopenjskega postopka. Rezultat je zmanjšanje odmeva in šuma.

Od prodaje Neumanna nemškemu proizvajalcu mikrofonov Sennheiser novih stružnic ne proizvajajo več in rezervni deli niso na voljo. Na svetu je le 6 takih naprav. Najboljši primer tiska DMM običajno najdemo na etiketah Teldec (Nemčija) ali EMI (Združeno kraljestvo) iz zgodnjih osemdesetih let.

Half Speed Mastering – postopek rezanja vinila s polovično hitrostjo. Stružnica za disk in glavni vir delujeta s polovično hitrostjo, tj. 16 2/3. Skupaj tečeta z napačno hitrostjo – počasi.

Dalj časa kot porabite za rezanje enega utora, bolj natančno je delo. Razlika je opazna med zapisi, ki so bili ustvarjeni v realnem času, in zapisi, ki so bili ustvarjeni v dvojnem času.

Direct to Disk – pred prihodom snemanja na trak je bilo vse posneto na način "neposredno na disk". To je zelo zahteven način, saj morate vse posneti v celoti, v živo, brez resnih glasbenih ali tehničnih napak. Po snemanju skladbe je ni mogoče urediti. Dandanes ta tehnologija spet postaja priljubljena. Delno zahvaljujoč albumu Third Man Records Jack-a White-a. Čar vsega je, da morajo glasbeniki to zaigrati "na prvo". Kljub vsemu se včasih zgodi napaka in morda prav to da takemu posnetku svoj čar in izjemnost.

Na splošno pa je mastering posnetka v samem studiu narejen posebej za LP in se razlikuje od končnega masteringa za CD ali pa druge formate.